Pred več kot 100 leti so pri nas na Koroškem začeli ustanavljati Hranilnice in Posojilnice, ki so bile ljudska samopomoč proti izkoriščanju po oderuhih, ki so posojali denar ljudem v stiski po zelo visokih obrestih.

Zadružništvo so širili takrat predvsem duhovniki, da bi zavrli kvarljiv politični vpliv nemških liberalcev.

Škof Jožef Kahn je poslal talentiranega duhovnika Valentina Podgorca na šolanje v Nemčijo, da je tam študiral zadružništvo. Po praksi v Porenju in Franciji se je vrnil na Koroško in postal duša slovenskega zadružništva.

Prva Posojilnica na Koroškem je bila ustanovljena leta 1872 v Št. Jakobu v Rožu. Leta 1888 pa so ustanovili Hranilnico tudi v Šmihelu pri Pliberku.

Ustanovni občni zbor se je vršil dne 28. decembra 1888 v gostilni gospoda Ignacija Miklavca v Šmihelu. Občni zbor je vodil gospod Jožef Kraut kot predsednik, za zapisnikarja pa je bil gospod Janez Wagner. Po odobritvi pravil so izvolili odbor, ki mu je predsedoval gospod Jožef Kraut, posestnik na Bistrici.

Ostali člani upravnega odbora so bili: Dr. Josip Somer, župnik v Šmihelu, Valentin Komar, posestnik v Humčah, Andrej Kuhar, posestnik v Črgovičah, Matevž Hafner, posestnik na Bistrici, Jožef Lipuš, posestnik v Pribli vasi, Miha Hanin, posestnik v Šmihelu, Janez Jernej, posestnik v Črgovičah, Valentin Šajn, posestnik v Lovankah in Aleš Kušej, posestnik v Libučah.

Za pregledovalca pa so izvolili g. Dragotina Rovška, kaplana v Št. Janžu na Mostiču, gospoda Janeza Wagnerja, kaplana v Šmihelu, pa kot namestnika.

Dne 13. januarja naslednjega leta je izvoljeni odbor naslovil na veleslavno cesarsko-kraljevsko deželno sodišče vlogo za registracijo na podlagi pravil v izvirniku in poverjenega prepisa ter volilnega zapisnika.

V izvirnem tekstu se glasi: „Veleslavno cesarsko kraljevsko deželno sodišče naj blagovoli dovoliti in izvršiti dati vpis Hranilnice in Posojilnice v Šmihelu pri Pliberku registrovane zadruge z neomejenim poroštvom v zadružni register in prvega načelstva obstoječega iz izvoljenih udov”

Na občnem zboru 3. februarja 1890 so bili izvoljeni na novo sledeči gospodje:

Častiti gospod Jože Skerbinc, dekanijski administrator in župnik v Vogrčah, častiti gospod Valentin Schumach, župnik v Šmihelu, častiti gospod Anton Gabron, provizor v Štebnu, gospod Filip Uranšek, pd. Trnovnik v Podjuni in gospod Ulrich Marketz, pd. Mertl v Belovčah.

Izvoljeni so nadomestili gospoda Valentina Komarja, Valentina Šajna, Janeza Jerneja, Aleša Kučeja in Josipa Somerja.

Kot prvi člani so poleg izvoljenih odbornikov pristopili gospod Jakob Hočevar, lekar v Velikovcu, in Matej Randl, pozneje prošt v Dobrli vasi.

Hranilnica in Posojilnica je uspešno delovala in kmalu so prav Šmihelski zadružniki in posojilničarji spoznali, da je tudi potrebna ustanovitev Hranilnice in Posojilnice v Pliberku. Dali so podbudo, da se je v Pliberku ustanovila Hranilnica in Posojilnica dne 2. aprila leta 1908.

Prvi zapisnik iz leta 1908

Sledila je prva svetovna vojna in tudi Posojilnica v Šmihelu je dala pomembna vojna posojila, ki so z izgubljeno vojno propadla ali bila v celoti odpisana. Sledila je svetovna gospodarska kriza. Kmetje svojih pridelkov niso mogli več prodati, ker so bili delavci brezposelni in brez kupne moči. Vloge so začele nazadovati ali pa so jih vlagatelji začeli dvigati. Dolžniki pa zaradi krize niso mogli vračati posojil in marsikateri niti plačati obresti. Po prihodu nacizma je tudi Hranilnico in Posojilnico zadela ista usoda kot vse ostale. Dne 15. oktobra leta 1942 je bila prijavljena pod komisarsko upravo in likvidacijo, kot 35 ostalih slovenskih kreditnih zadrug, 4 živinorejske zadruge in 2 blagovni zadrugi v okviru Zveze koroških zadrug v Celovcu.

V poročilu z dne 30. 11. 1945, ki ga je pripravil dir. Karl Geissner, ki je upravljal Zvezo koroških zadrug, je zapisano: „Es ist geplant, die Kassen Bleiburg und St. Michael bei Bleiburg zusammen zur Raiffeisenkasse Bleiburg zu geben. Die slowenische Kasse St. Michael ist zwar vollkommen illiquid, sie besitzt jedoch ein Haus, dessen Verkehrswert soviel über dem Bilanzwert liegt, daß der Verlust der Kasse abserviert werden könnte.”

Po propadu nacizma je zvezno ministrstvo za notranje zadeve izdalo pod Štev. 93464-4/48 odlok, da je komisarična uprava razveljavljena in da se izbrišejo vse zaznambe v zvezi z likvidacijo v zadružnem registru. Koroška deželna vlada je odločila v posebnem odloku, da za Zadrugo podpisujejo spet zadnji izvoljeni člani upravnega odbora. Dne 24. aprila 1949 se je vršil prvi povojni občni zbor, ki ga je otvoril načelnik Vinko Pečnik, pd. Bicel v Rutah, ki je bil prvič izvoljen za načelnika 29. 5. 1928. Za zapisnikarja občnega zbora so določili Lovra Potočnika, za overovatelja pa Franca Žurmana in Lojzeta Krištofa. Predsednik Vinko Pečnik objasni razvoj po nasilni ukinitvi in delo od aprila 1941 naprej. Nadalje poroča, da se je vsled nasilnega posega v poslovanje zadruge moralo po odstranitvi ovir na novo nastaviti s 1. 1. 1945 premoženjsko stanje ter na tej podlagi v skromnem obsegu poslovalo v letih 1945, 1946, 1947 in 1948. Predložene računske zaključke vzame občni zbor na znanje in jih odobri. Dosedanjemu načelstvu in pregledovalcem računov soglasno podeli razrešnico. Zadruga sprejme na tem občnem zboru v celoti nova pravila. Zadružniki izvolijo nov odbor, ki mu naprej predsedujejo gospod Vinko Pečnik, pd. Bicel na Rutah, podpredsednik Peter Mory, trgovec v Šmihelu in člani Leo Kral, uradnik na Bistrici, Stefan Podev, pd. Podev v Strpni vasi, Janez Jernej, pd. Šotor v Črgovičah, Lojz Krištof, pd. Frlin iz Dvora in Slavko Rudolf, pd. Rudolf na Bistrici, ki vsi izvolitev sprejmejo. V nadzorni odbor pa so bili izvoljeni g. Marko Plešivc pd. Šercer v Šmihelu, g. Franc Žurman, pd. Žurman v Podkraju, Alojz Kraut, pd. Vran v Dvoru, Anton Vavti, pd. Hanin v Šmihelu, in Franc Mört, pd. Mert na Bistrici.

Od leta 1949 naprej začne poslovati Posojilnica vsako nedeljo. Posle upravlja tajnik Karl Mert. Od 1. 1. 1964 naprej posluje Posojilnica poldnevno, celodnevno pa od 1. 1. 1973. Posojilnica Šmihel pri Pliberku je torej preživela v svoji dolgoletni dobi dva huda udarca. Medtem, ko je imela pred prvo svetovno vojno že nad 700 članov, je potem hirala po sili razmer prve svetovne vojne, plebiscitne dobe, gospodarske krize in fašistične dobe in njene strahovlade. Leta 1963 je Posojilnica izgubila dva zelo zaslužena odbornika, to sta bila predsednik Vinko Pečnik, ki je Posojilnici predsedoval skozi 35 let, in Leo Kral, ki je bil njen odbornik skozi 34 let. Le nekaj tednov pred smrtjo Vinka Pečnika je bil izvoljen za predsednika Stanko Vavti, ki je predsedoval Šmihelski Posojilnici do občnega zbora dne 21. avgusta 1982, na katerem je bila sklenjena spojitev s Posojilnico-Bank Pliberk. Zadnji upravni odbor predajajoče Posojilnice je bil sledeči:

Predsednik Stanko Vavti, pd. Hanin v Šmihelu, podpredsednik Gregor Krištof, pd. Frlin v Dvoru, odborniki, Karl Mert, poslovodja, Ignac Šaler, pd. Aplen, Vinko Pečnik, pd. Bicel, Valentin Šumnik, pd. Stefan, Alfred Kral uradnik na Bistrici; v nadzorni odbor pa so bili takrat izvoljeni Lojz Krištof, nameščenec iz Šmihela kot predsednik, kot odborniki pa Karel Wutte, pd. Lesjak, Lojz Kraut, trgovec v Šmihelu, Friderik Jernej, krojaški mojster iz Šmihela in Stefan Kristan, pd. Kukec iz Bistrice.

Spojitev s Posojilnico-Bank Pliberk kot prevzemajočo zadrugo, se je sklenila na osnovi sklepov upravnega in nadzornega odbora z dne 11. junija 1982 in pogodb o spojitvi Posojilnice Pliberk kot prevzemajoče zadruge s Posojilnico Šmihel pri Pliberku. Spojitev je bila več ali manj potrebna zaradi določil novega zakona o kreditnem gospodarstvu.

Potočnikova hiša
Breznikova hiša
Mačkova hiša
Stara Zadruga in Posojilnica
Današnja Posojilnica leta 1979